22.06.2023 / Sporočila za javnost

Namenu predana prva hibridna in največja sončna elektrarna v Sloveniji, ki se nahaja v naši občini

Na desnem bregu reke Save, v bližini mesta Brežic, se na šestih hektarjih razprostira velika sončna elektrarna, katero so uradno otvorili v sredo, 21. 6. 2023. Gre za doslej največjo sončno elektrarno, prvo, ki je priključena v hidroelektrarno, in prvo, priključeno na prenosno 110-kilovoltno omrežje.

To je pomemben korak v pridobivanju zelene energije in energetski neodvisnosti, ki ga je med drugimi zaznamoval tudi obisk ministra za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojana Kumra. Kot je poudaril, so nam naši predniki zapustili trden energetski sistem. Kljub postopni odpravi fosilnih virov pa moramo ostati odgovorni in sistem ohraniti zanesljiv.

Med govorci je bil tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je povedal, da občina Brežice, neposredne koristi od te elektrarne sicer ne bo imela, gre pa po njegovem predvsem za zavedanje, kako pomembna je trajnostna energija, samooskrba za vse državljane. ''Lahko smo ponosni, da imamo v Brežicah največjo sončno elektrarno v državi,'' je še izpostavil in dodal, da bi bilo v prihodnje treba delati več tudi na samooskrbi občin ravno s takšnimi elektrarnami.

Direktor družbe HESS, Bogdan Barbič, je poudaril uspešno povezovanje sončne in hidroenergije. Tak način priključevanja je namreč izjemno ugoden, ker sončna elektrarna ob višku proizvedene energije čez dan, to energijo shrani za nočni čas, saj se v tem primeru zapornice na hidroelektrarni preprosto priprejo. Tako se zmanjša proizvodnja iz hidroelektrarne, ki se kompenzira s sončno. Posredno pa to pomeni, da imamo energijo shranjeno tudi za ponoči.

Generalni direktor družbe GEN energija, dr. Dejan Paravan, je izpostavil zmotno razmišljanje o zgolj ali jedrski ali energiji, pridobljeni iz obnovljivih virov. Kot je povedal, je potrebno preseči umeten konflikt med obnovljivimi viri in jedrsko energijo, saj se ti dve tehnologiji dopolnjujeta in bo za energetsko neodvisnost potrebno vpeljati tako eno kot drugo, ki se bosta dopolnjevali.

S simboličnim prerezom traku so jo pri sončnih celicah odprli minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, direktor družbe HESS Bogdan Barbič, generalni direktor GEN energije dr. Dejan Paravan, brežiški župan Ivan Molan in direktor družbe Riko Janez Škrabec.

Združevanje sonca in vode

Sončna elektrarna je po kablovodu priključena v HE Brežice in deluje kot njen četrti agregat. Pretočna akumulacija hidroelektrarne Brežice ima v takšnem hibridnem sistemu vlogo baterije oziroma hranilnika energije. Ob sončnih dneh, ko je proizvodnja iz sončne elektrarne večja, lahko z uravnavanjem skupne proizvodnje s hidroelektrarno del vodne energije shranimo v pretočni akumulaciji, v času manjše proizvodnje iz sončne elektrarne pa jo ponovno uporabimo. Tak hibridni sistem hkrati predstavlja tako primer uspešnega povezovanja različnih obnovljivih virov energije in njihove najučinkovitejše rabe kot vzorčni primer lokalno vodenega mešanega vira.

Priključena je direktno na 110 kV omrežje

Poleg tega, da je prva v Sloveniji, ki dosega moč 6 MWp, jo od drugih sončnih elektrarn razlikuje tudi način priključitve na električno omrežje. Je namreč prva, ki je priključena na prenosno 110 kV omrežje. S takšno priključitvijo se izognemo obremenjevanju distribucijskih omrežij, v kombinaciji s HE Brežice pa lahko premostimo tudi mnoge vrzeli, ki jih pogosto povzročajo samostojne sončne elektrarne. Ena takšnih je nepredvidljivo, vremensko pogojeno nihanje proizvodnje, ki ga lahko lokalno vodeni hibridni sistem sonca in vode uspešno obvladuje.

Sončna elektrarna s svojo letno proizvodnjo električne energije zadosti potrebam okoli 1.800 gospodinjstev. Pri tem bo brez izpustov toplogrednih plinov zagotavljala čisto, okolju prijazno in neslišno proizvodnjo električne energije vsaj še naslednjih 30 let.

Postavitev velike sončne elektrarne tako podpira cilje prehoda na nizko ogljično gospodarstvo ter spodbuja prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo okolja in učinkovito rabo obnovljivih virov.

Večnamenskost: Agrofotovoltaika

Sončna elektrarna Brežice je tudi eden prvih primerov agrofotovoltaike v Sloveniji. Agrofotovoltaika je skupen izraz za kombinirano rabo zemljišč za proizvodnjo električne energije iz sončnih panelov ob hkratni rabi tal v kmetijske namene. V Evropi in svetu se vse intenzivneje širi, saj predstavlja izvrstno kombinacijo med fotovoltaičnimi sistemi in ohranjanjem kmetijske pridelave. Dvojna raba zemljišč tako predstavlja eno od učinkovitih možnosti energetskega prehoda. Agrofotovoltaika lahko s primerno tehnično zasnovo poveča učinkovitost rabe zemljišč, nudi varstvo rastlinam in živalim, omogoča večji hektarski donos in  zmanjšuje potrebo po namakanju do 20 odstotkov.

Tudi velika sončna elektrarna FEBR-D3 glede na postavitev omogoča rabo zemljišča v druge namene. Z vidika rabe kmetijskih zemljišč so strokovnjaki predlagali zlasti rejo kokoši nesnic in pridelovanje špargljev, malin ter ribeza. Mogoča pa je tudi reja ovac, zato smo v sodelovanju z ekološkim rejcem na njeno območje naselili 40 ovac, ki so že poskrbele za prve podmladke.

Družba HESS z inovativnimi energetskimi cilji tudi v prihodnje

Družba HESS ima na področju energetike in proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov pomembno vlogo v slovenskem energetskem prostoru. Ena od ključnih vlog družbe je zagotavljati nove, učinkovite proizvodne vire električne energije iz obnovljivih virov energije in s tem omogočiti družbeno in okoljsko sprejemljivo doseganje zastavljenih strateških ciljev Republike Slovenije na področju energetske oskrbe, rabe obnovljivih virov energije in podnebnih vplivov.

Skladno z razvojnim načrtom do leta 2030 ima predvidenih za 38 MW sončnih elektrarn, od tega bo do konca letošnjega leta realiziranih približno 8 MW. Ostale so v planiranju in iskanju primernih lokacij. S projekti želimo ozaveščati lokalno in ostalo prebivalstvo, da je za doseganje energetske neodvisnosti ter nadzora nad dinamiko cen električne energije med drugim potrebno izkoristiti tudi dane potenciale na področju fotonapetostnih elektrarn, pri tem pa vzpodbujati in krepiti javno zavest o pomenu drugih proizvodnih ali hranilnih naprav za dopolnjevanje nestanovitne proizvodnje iz obnovljivih virov.

Vir: Hess,