Splošni podatki

V skladu z 21.a členom Uredbe o upravnem poslovanju je strankam zagotovljena možnost predhodnega naročanja za vložitev vloge ali za drugo upravno storitev. Stranke se lahko naročijo po elektronski pošti ali preko telefona.

Naročanje po telefonu je možno ves poslovni čas občinske uprave Občine Brežice, ki je:

• v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00 ure;
• v sredo od 8.00 do 16.30 ure;
• v petek od 8.00 do 13.30 ure.

Kontaktne številke za naročanje:

Kabinet župana   07/6205503

Oddelek za splošne in pravne zadeve   07/6205500

Oddelek za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj   07/6205531

Oddelek za komunalno infrastrukturo in gospodarske javne službe   07/6205541

Oddelek za investicije, občinsko premoženje in javna naročila   07/6205561

Oddelek za prostor   07/6205571

Oddelek za finance in računovodstvo   07/6205581

Stranke se lahko naročijo tudi preko elektronskega naslova: .

Kodeks obnašanja na Facebook strani občine Brežice

I. STRATEGIJA OBČINE BREŽICE

 Strategija občine Brežice

II. STATISTIKA OBČINE BREŽICE

Površina: 268 km2
Število prebivalcev: 24.473
Število krajevnih skupnosti: 20
Število naselij: 109 zemljevid
Dolžina meddržavne meje z Republiko Hrvaško: 67 km
Mednarodni mejni prehodi: Obrežje (cestni), Dobova (železniški)
Meddržavni mejni prehodi: Orešje, Rigonce, Slovenska vas
Maloobmejni prehodi: Nova vas ob Sotli, Stara vas-Bizeljsko, Rakovec
Gradovi: Bizeljsko, Pišece, Brežice, Mokrice
Zavarovana območja: Jovsi, del Kozjanskega parka

III. PREDSTAVITEV

OBČINA BREŽICE - KULTURA IN NARAVA Z ROKO V ROKI
(Predstavitev občine Brežice)

Zaobljeni griči, obrobje Gorjancev, zeleni svet ob sotočju Save in Krke, vinogradi, vode in gradovi – občina Brežice je kraj, kjer se stikajo svetovi. Bogastvo naravne in kulturne dediščine plemeniti razvoj turizma in storitvenih dejavnosti.

Občina Brežice se razprostira na 268 km2  in leži ob reki Krki in Savi. Spada med večje občine, saj ima po zadnjem popisu 24.473 prebivalcev, ki živijo v 109 naseljih oziroma v 20 krajevnih skupnostih. Ima zelo pomembno geostrateško lego. Tu poteka pomembna cestna in železniška povezava. Tudi meja je pomemben dejavnik, ki predstavlja desetino vse meje s sosednjo državo Hrvaško.

TURIZEM IN STORITVENE DEJAVNOSTI

Občina Brežice ima odlično geostrateško lego in odlične naravne danosti, kar je osnovni pogoj za razvoj turizma. Brežice so že stoletja staro stičišče osrednjih in južno evropskih poti. Bližina hrvaške prestolnice in dobre prometne povezave s Hrvaško pomenijo vrata Slovenije proti Balkanu. Dobro čezmejno sodelovanje je plod večletnega truda, vzajemnega spoštovanja in dobrega sosedstva. Obmejne občine se povezujejo pri turističnih projektih, eden takšnih je prireditev »Dobro nam došel sosed«. Načrtovanje obvoznice, širitev civilnega letališča, HE Brežice in načrtovana gradnja hidroelektrarne Mokrice, ureditev industrijske cone Brezina, Obrtne cone Dobova in TC Slovenska vas ter načrtovani logistični center projekta Feniks ponujata Brežicam nove možnosti razvoja.


Mesto Brežice

Stari del mesta je s prenovljeno glavno ulico zgodovinski biser arhitekture, vreden ogleda in sprehoda do mogočnega brežiškega gradu.  Z obzidjem utrjeno mesto se je razvilo ob gradu, ob katerem se je v srednjem veku razvijala trgovina in obrt. Danes v gradu deluje Posavski muzej z bogatimi zbirkami kulturne dediščine Posavja. Središče dogajanj v njem je čudovita viteška dvorana, ki je namenjena najvišjim  kulturnim in protokolarnim prireditvam, kot so  Festival Brežice, mogoče pa jo je tudi najeti za pravljično poroko. V centru mesta se ponosno dviguje vodovodni stolp, simbol občine, za posebnost pa velja tudi stari most čez Savo in Krko, prizorišče številnih tujih filmov.
 

Privlačna kombinacija vina, glasbe in rekreacije

Naravne danosti so odličen pogoj za vinarstvo, ki ima tu stoletno tradicijo. Svetovno znani vinarji izvažajo vrhunska vina povsod, tudi v najboljše restavracije na Manhattnu in zasebno vinoteko nekdanjega ameriškega predsednika Clintona.

Repnice so del vinarske tradicije, posebnost tega koščka Slovenije. Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Ime so dobile po repi, ki so ljudje poleg drugih poljskih pridelkov shranjevali v njih. Peščene luknje spadajo med avtohtono naravno, zgodovinsko, etnološko in kulturno dediščino tega območja. Najgloblja repnica meri v globino 12,5 m, v kateri je konstantna temperatura in vlaga. Zelo pomemben dejavnik je vlaga, ki veže silikatne delce skupaj. To omogoča, da se repnice ne sesujejo, saj pri nobeni ni uporabljen gradbeni material.

Najbolj znane repnice so na Brezovici in sicer: Šekoranjeva repnica, repnice pri Kelharju, Najgerjeva repnica ter repnica pri Ogorevčevih v Stari vasi. Repnice v svojih globinah danes hranijo vina in vonj po preteklost, gospodinje pa postrežejo tudi z odlično ocvirkovko in ajdovo pogačo.

Čolnarjenje po reki Krki, pogled s čolna razkriva skriti svet na obrežju reke, ribolov, obisk termalne riviere, kolesarjenje in pohodništvo obiskovalce popeljejo mimo gradov, cerkva, številnih vinogradov in turističnih kmetij. Mednarodni festival stare glasbe SEVIQC Brežice se prepleta z oživljanjem starih kmečkih običajev, sodobna glasba v sklopu prireditve Brežice moje mesto in mnogo zborov ter prireditev z ljudskim petjem. Dobra izbira je kolesarjenja po Brežiški kolesarski poti, ki vas popelje med griče, posejane s sadovnjaki in vinogradi. Del Kolesarske poti poteka tudi po Bizeljsko-sremiško vinski turistični cesti ob kateri lahko uživate ob izbranih vinih in specifični kulinariki za te kraje. Poleg prej omenjene vinske ceste si lahko turist popelje še po Podgorjanski vinski cesti in uživa v dolenjskem posebnežu cvičku.

Termalni in sprostitveni turizem

Čateške toplice so srce termalnega turizma pri nas, na voljo so zdravstvene, sprostitvene in wellnes storitve, poleti pa se na obrobju mesta lahko ohladite tudi v bližnjih rekah, v termah Paradiso v Dobovi ali Klunovih toplicah. Jesen je tu ovita v razkošne barve, ki jih lahko občudujete, kadar se podate po pešpoteh, kolesarskih in vinskih cestah, ki prijetno vijugajo med vinogradi in polji. Posebno mesto si zaradi svoje neokrnjenosti zaslužijo Jovsi, naravni rezervat, del Nature 2000, kamor po svojih značilnostih sodi tudi Kozjanski regionalni park.

ZGODOVINA BREŽIC:

• Od prazgodovine do srednjega veka
  Okolica današnjih Brežic je bila poseljena že v prazgodovini. To potrjujejo bogati keltski grobovi iz drugega stoletja pred našim štetjem, najdeni na območju sejmišča. Kraj se prvič omenja leta 1241 kot Rein (Breg), na začetku 14. stoletja je postal trg, leta 1345, morda pa že leta 1322 pa se omenja kot mesto, ki je bilo eno izmed središč salzburške posesti. Brežice so se razvijale okoli renesančnega gradu in so imele pravokotno ulično zasnovo. Postale so pomembno obrtno in trgovsko središče jugovzhodnega dela Štajerske s svojo kovnico denarja.
  Ob koncu 15. stoletja jih je opustošil madžarski kralj Matija Korvin, znan tudi kot kralj Matjaž. V času turških vpadov so bile večkrat požgane in oplenjene. V slovenskem kmečkem uporu leta 1515 sta pogorela stari grad iz prve polovice 12. stoletja in mesto. Grad so kasneje obnovili in utrdili z vogalnimi obrambnimi stolpi, tako da je ednini v Posavju kljuboval napadom upornih kmetov med hrvaško-slovenskim uporom leta 1573. pod vodstvom Matije Gubca.
  
  Ali ste vedeli?
  Ime Brežice  izhaja iz imena breg – brežci – Brežice. Reka Sava, ki se tu izliva v Krko, je skozi stoletja tik ob levem bregu svoje struge narekovala pozidavo starega mestnega naselja in mu tako določila tudi ime.

• Novi vek
  V novem veku so Brežičani živeli predvsem od trgovine in prometa. Ker leži mesto ob reki Savi, ki je bila pomembna vodna pot iz avstrijskih pokrajin proti vzhodu, je bilo tu živahno rečno pristanišče. Še danes je ob nekdanjem bregu ohranjenih nekaj večjih hiš bogatih trgovskih družin.
  Kljub temu so bile Brežice predvsem upravno in obrtno središče Spodnjega Posavja na štajerski strani in so tekmovale s Krškim, ki je bilo enako pomembno na kranjski strani. Slovenci so, da bi se postavili po robu načrtni germanizaciji, ob koncu 19. stoletja v mestu ustanovili čitalnico, posojilnico in Narodni dom.
  Nemški okupator je leta 1941 izgnal iz mesta in okolice 17.259 ljudi in v izpraznjene hiše naselil kočevske Nemce in priseljence iz Besarabije. 28. oktobra 1941 je bila ustanovljena Brežiška partizanska četa z nalogo, da prepreči izselitev Slovencev iz teh krajev. Po drugi svetovni vojni se je začel hitrejši gospodarski razvoj.
  
  Ali ste vedeli?
  Praznik Občine brežice je 28. oktober, v spomin na dan, ko je bila ustanovljena Brežiška četa z namenom, da prepreči preseljevanje Slovencev iz Posavja.

KULTURNOZGODOVINSKIMI SPOMENIKI IN UMETNIKI

Med kulturnozgodovinskimi spomeniki je najpomembnejši grad, ki je bil v drugi polovici 17. stoletja preurejen v baročnem slogu, prvič pa se izrecno omenja leta 1249. V njem sta razkošno poslikani viteška dvorana in kapela. Danes so tu razstavljene zbirke Posavskega muzeja kulturna dediščina Posavja.

Ohranjeni gradovi so vidno zaznamovali mesto in okolico: obnovljeni brežiški grad, v katerem ima svoje prostore Posavski muzej, grad Mokrice, v katerem je vrhunska restavracija z golf igriščem ter pravljični grad Pišece in grad Bizeljsko, ki bdita nad okoliškimi vinogradi in v katerih se odvijajo koncerti.

V mestu sta župnijska cerkev Sv. Lovrenca iz 18. stoletja in cerkev Sv. Roka iz 17. stoletja, v Šentlenartu pa je v 19. stoletju prezidana cerkev Sv. Lenarta, ki stoji na mestu prejšnje cerkve iz 15. stoletja. V Brežicah sta živela in ustvarjala kipar Vladimir Stoviček (1896-1989) ter slikar in grafik Franjo Stiplovšek (1889-1963).

POVABILO

V naši občini si lahko ogledate mnoge posebnosti – repnice, škrata Čateža, gnezdišče čebelarja, ptiča, ki prezimi v Afriki, spomladi pa se vrača, pri ogledu etnografske zbirke in kovaškega muzeja pa se bodo časovna kolesja zavrtela za nekaj sto let nazaj. V Pišecah vam bodo ponosni domačini razkazali izvir Gabernice in mline na njej, domačijo in spominsko zbirko Maksa Pleteršnika ter grad z bogatim grajskim parkom, športniki pa bodo našli nekaj zase v Športno-rekreacijskem centru Grič.

Vsem, ki vas je zamikalo obiskati deželo »kjer so jutra bliže soncu« svetujemo, da za več informacij pokličete na Turistično informacijski center Brežice v Paviljonu Vodovodnega stolpa Brežice, Bizeljska cesta 4, 8250 Brezice, tel. +386 31 708 737 ali v Turistično informacijskem centru Čatež, kjer najdete tudi digitalizirano sobo E-gradov Posavja, Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi, tel.: 080 3424 ali si ogledate spletni strani www.visitbrezice.si in www.brezice.si.

Dobrodošli v Posavju, kjer se stikajo svetovi!