12. seja Občinskega sveta občine Brežice

Na februarski seji občinskega sveta sem podala pobudo, ki je vključevala nekaj točk in sicer pobudo v imenu Društva upokojencev in sem s to pobudo že pred tem seznanila Oddelek za družbene dejavnosti in na seji. Pobudo je sprejel zbor članov, na kateremu je bilo okoli 200 članov. Danes se mi zdi, da je to še veliko bolj aktualno in upravičeno kar sem tam predlagala. Pobuda ni zavedena na spletni strani, kot da tega nisem podala. Še enkrat podajam samo dva poudarka iz pobude o kateri nikjer nič ne piše. Današnja se nanaša na to, da bi pri občini osnovali organ za starejše, ki bi se sistematično, načrtno in profesionalno ukvarjal s problematiko starejše populacije. Naša občina je že veliko postorila za položaj starejših. V proračunu je za oskrbnine v zavodih zagotovljenih 600.000 EUR, za oskrbo na domovih, skromnih 30.000 EUR, ravnokar se končujejo bivalne enote oz. stanovanjska skupnost v starem domu upokojencev, podpira se program »Starejši za starejše« pri Društvo upokojencev, Sopotnika, E-oskrbo, številne projekte, sofinancira društva, Rdeči križ. Ta kriza, ki smo ji bili priča pa je med drugim pokazala, da še kako potrebujemo socialni servis za pomoč na domu. Ta sicer obstaja na Centru za socialno delo, vendar je preskromen, z njim ljudje niso zadovoljni in tudi cene so, za te skromne pokojnine, previsoke. Slovenija si je zadala cilj, da bi 3,5% starejše populacije nudili pomoč na domu. Mi smo daleč, daleč od tega. V Sloveniji je pandemija razgalila več letno zanemarjanje tega področja. Nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, občina tega sama ne more tega reševati. Evropska unija je opozorila Slovenijo naj okrepi prizadevanja na tem področju. Slišimo, da ni vprašanje, da bo prišel drugi val, ampak kdaj in kako velik bo. Naši domovi v Posavju so se zelo dobro držali v tem času. Po novih standardih in navodilih bomo imeli še manj mest v domovih in še večjo množico čakajočih na sprejem v domove. Zdaj je potrebno postoriti več, da bodo ljudje čim dlje ostali v domačem okolju. Glede na to, kako je bilo med epidemijo kršeno dostojanstvo starejših je zdaj čas za konkretne korake. Ker zakona o dolgotrajni oskrbi ni, bi bilo možno postoriti več, kar dokazujejo tudi dobre prakse po Sloveniji. Na eno sem že opozorila na februarski seji in sicer gre za strategijo Starejšim prijazne občine, kateri je pristopilo 14 občin v Sloveniji. Te dni beremo, da so osnovali prav to, kar smo že mi takrat predlagali v SV Sloveniji – VID informativno točko. Gre za uvajanje koncepta storitev, ki bi dopolnjevali današnji patronažni sistem. Vprašam, ali smo kaj pomislili na tiste naše občane, ki so nastanjeni v različnih domovih na Hrvaškem, kako so se ti in njihovi svojci, v tem času počutili. Po raznih podatkih jih je okoli 70, kar smo že enkrat zapisali. V času pandemije je na tem področju pomoči na domu bilo poleg organizirane občinske pomoči, sosedske, družinske, društvene, ogromno dela na črno. Pomagali smo, da je to delo kar cvetelo. Prosila bi, da na to kar sem dala februarja, dobila odgovor. Ali so moji predlogi neumestni, nerealni, ampak ne da niso predlogi zapisani. Moji člani me sprašujejo kako to, da je zbor sprejel pobudo, da je nisem predala naprej. Jaz sem to tudi Jasmini po mailu poslala, me je prosila, da ji je lažje, da ji ni potrebno prepisovati.

Iz pisne priloge: Občinskemu svetu in upravi predstavljam naslednji pobudi :
1. V občini je potrebno ustanoviti ORGAN ZA STAREJŠE, na primer CENTER ZA STAREJŠE OBČANE, ki se bo načrtno in sistematično ukvarjal s starejšo populacijo; znotraj tega organa je nujno imeti:
- INFORMATORJA, ki bi lahko starejše usmerjal glede vseh vprašanj – jih usmerjal na CSD glede pomoči, na ZPIZ glede dodatka za nego, upokojence seznanjal z aktivnostmi, ki potekajo v občini, zbiral predloge upokojencev prostovoljcev… Ta organ bi poleg informatorja za starejše moral imeti še
- KOORDINATORJA prostovoljske baze starejših, ki bi pomagali starejšim (kot je program Starejši za starejše ali zgolj širitev tega projekta)
- Center za dnevno varstvo
- Socialni servis in pomoč na domu (ki sedaj sicer poteka v okviru CSD, vendar ljudje z njim niso zadovoljni)
- Nujno potrebujemo več služb za pomoč tistim, ki živijo samo doma
- Sopotnike
In verjetno še kaj, česar trenutno ne vidimo.
2. Mladinski center Brežice v Gubčevi 10a naj se preimenuje v MEDGENERACIJSKI CENTER OBČINE BREŽICE. V zadnjih letih zlasti v času trajanja projektov Šport za zdravo starost in projekta Večgeneracijski center Posavje – enota Brežice je dejansko to prostor, ki nudi bogastvo aktivnosti, učenja, druženja in sodelovanja vsem generacijam občanov občine Brežice in ne samo mladim.
Utemeljitev:
V decembru smo imeli v Mladinskem centru dve aktivnosti za starejše v istem dopoldnevu: okroglo mizo o Pametnih srebrnih vaseh za jutri in letno srečanje udeležencev v projektu Večgeneracijski center Posavja z naslovom Sodelujemo in se povezujemo. Na osnovi podatkov in dejstev, ki so nam bila predstavljena, se med starejšimi porajajo skrbi: kako se bomo kakovostno starali, ko je dom za starejše poln, ko slišimo, da ljudje niso zadovoljni s trenutnimi rešitvami pomoči na domu, a je trend, da bi bili čim dlje doma, ko socialnega servisa nimamo, ko ni dnevnega centra, nimamo informatorja, ki bi postregel z informacijami,.. itd. Starih ljudi, ki živijo sami brez ustrezne pomoči pa je vsak dan več.
Glede na to, da je bilo v tistem dopoldnevu povedano, da je brežiška občina med vsemi posavskimi glede na starost občanov najstarejša, da se prebivalstvo naglo stara in kar je še bolj zaskrbljujoče, da je tudi mladine čedalje manj, bi bilo nujno k problemu starajočega prebivalstva pristopiti NAČRTNO IN SISTEMSKO. Kar si predstavljamo tako, da imamo v občini ORGAN, ki se z vsemi problemi starajočega prebivalstva – od sociale, zdravstva, nege, oskrbe, stanovanjske problematike, pomoči na domu torej kakovostnega in človeka vrednega staranja tako na vasi kot v mestu, ukvarja PROFESIONALNO, NAČRTNO IN Z ENEGA MESTA. Ki bo povezal to, kar v občini že imamo: program Starejše za starejše, Sopotnike, izvajanje socialne pomoči na domu, različne projekte in službe, ki jih moramo še ustanoviti. Ali imamo v občini sploh sprejeto strategijo, kdo, kdaj in kako se bo lotil problema starajočega prebivalstva? Koga je potrebno pritegniti k sodelovanju? Ni vse v številkah, ki jih prav gotovo na občini imate. Mogoče jo imamo, a je starejši ne poznamo. Imamo občutek, da zadeve ne nastajajo načrtno. Dobrodošli so tudi projekti, ki jih je občina že speljala ali so v teku sedaj, a to ni dovolj. Saj po preteku projekta dejavnost zamre, na primer: dobro ocenjen in kakovosten projekt Šport za zdravo starost, v času katerega smo dobili tudi fitnes naprave na prostem – danes jih starejši organizirano ne uporabljamo, so v okvari, ker nimajo skrbnika in nihče ne skrbi zanje. Če bi imeli koordinatorja za starejšo populacijo, bi lahko marsikaj opravili starejši tudi na osnovi prostovoljnega dela, na način kot je Program DU Starejši za starejše. Tu mislim na čisto osnovne potrebe, kot je nabava v trgovini, spremstvo na sprehodu, spremstvo k frizerju, kot tudi načrten in kontinuiran tedenski obisk in pogovor pri osebi, ki živi sama in nima nikogar s katerim, bi se pogovarjala, pogovor je včasih terapija,…. Še aktivni upokojenci bi se tako počutili koristne, ob zavesti, da še prispevajo k razvoju družbe. Še aktivni upokojenci bi lahko bili tudi mentorji ali nudili pomoč učencem pri igri in dejavnostih, ko staršev ni, saj so delavniki zelo dolgi, otroci pa potrebujejo možnosti za kakovostno preživet prosti čas in nadzor. Čedalje več je družin, ki svojim otrokom ne morejo plačati različnih izven šolskih aktivnosti. V Brežicah je tudi nujno pristopiti k načrtovanju in realizaciji dnevnega centra za starejše.
Potrebno je povedati, da je prostor mladinskega centra z dejavnostmi obeh projektov tako projekta Šport za zdravo starost kot tudi posavskega VGC, ta dom v Gubčevi 10a postal v zadnjih treh letih resnično večgeneracijski center, kjer potekajo dejavnosti za vse generacije in bi ga morali na novo poimenovati: MEDGENERACIJSKI CENTER OBČINE BREŽICE. Ima precej prostora: telovadnico, dvorano, učilnice, urejeno zunanje igrišče, park. Vse te prostore uporabljamo danes ob primerni koordinaciji vse generacije. V času sodobne tehnologije, ko se premalo družimo, je v takem prostoru možnost druženja in sodelovanja vseh generacij neizmerno bogastvo za medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Ker se sliši, da bo z ureditvijo starega doma upokojencev tam prostor za aktivnosti starejših, bi radi povedali, da so pisarne lahko tam, dejavnost pa naj se odvija tako kot se zadnja tri leta, na tem prostoru. Saj bi se baje dalo urediti celo kletni prostor, ki bi se lahko spremenil v kakšno delavnico, kjer bi lahko vključevali moški del populacije, kjer bi na primer moški upokojenci učili mlade kakšne ročne spretnosti v povezavi s šolami.