5. člen Tarifnega pravilnika za obračun storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Brežice pravi:
"Mesečni obračun storitve zbiranja komunalnih odpadkov iz poslovnih prostorov, kjer se komunalni odpadki zbirajo v posodah prostornine 120 do 1100 I, se izrazi v EUR/kg, izhajajoč iz uporabne površine poslovnih prostorov v m2 . Na podlagi ugotovljene povprečne količine zbranih odpadkov iz tovrstnih poslovnih prostorov, znaša količina zbranih odpadkov 16,30 kg/m2 /leto oziroma 105,75 l/m2 /leto, oziroma 1,3580 kg/m2 /mesec ter 8,811/ m2 /mesec. Za obračun se upoštevajo vse uporabljene površine poslovnega objekta v m2 , mesečna količina obračunanih odpadkov pri tovrstnem zbiranju odpadkov je zmnožek števila m2 uporabljenih poslovnih površin in mase 1,3580 kg/m2 . 6. člen Mesečni obračun storitve zbiranja komunalnih odpadkov iz poslovnih prostorov, kjer se komunalni odpadki zbirajo v zabojnikih prostornine 5 m3 in se zbrane količine komunalnih odpadkov ne tehtajo, se obračuna kot enkratni odvoz odpadkov, kjer se obračuna, da je bila z zabojnikom odpeljana povprečna masa odpadkov, ki znaša 750 kg za en odvoz na podlagi veljavne cene v EUR/kg."
Način obračuna je v nasprotju s principom »Naj onesnaževalec plača«, plačilo zbiranja in odvažanja odpadkov pa ni niti približno sorazmerno količini odpadkov, ki jih dejavnost generira. Tako ker mali producenti odpadkov (z večjimi kvadraturami objektov in manj zaposlenimi) »subvencionirajo« velike onesnaževalce (z manjšo kvadraturo objektov in več zaposlenimi, še posebej pa tiste, katerih dejavnost je taka, da generira več odpadkov).
Primer:
Podjetje ima cca 1.000 m2 skladišča, zaposluje pa 4 ljudi. Za odvoz odpadkov, povezanih s samo dejavnostjo, plačujejo podjetju Slopak. Po veljavni kalkulaciji jih Komunala bremeni za odvoz odpadkov 1,358kg x 1.000 m2, kar znese 1.358 kg mesečno. Takšne količine odpadkov nikakor ne morejo povzročiti štirje zaposleni, ki tudi v resnici naredijo kvečjemu za vrečko odpadkov na teden – ostanki od malice in podobno.
Zato dajem pobudo, da se sporni člen popravi, na primer tako, da je izračun cene odvisen predvsem od števila zaposlenih in v manjši meri, če sploh, od površine objekta, hkrati pa naj se smiselno upošteva tudi dejavnost (npr. pisarniška, veleprodaja, maloprodaja, proizvodnja, gostinstvo, turizem ...)