3. seja Občinskega sveta občine Brežice

V skladu s 40. členom Poslovnika se lahko k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, prijavijo člani sveta do začetka razprave. Nato župan na podlagi vrstnega reda prijav določi vrstni red razpravljavcev. Z uvedbo glasovalnega sistema za seje občinskega sveta, potekajo prijave članov občinskega sveta k razpravi izključno preko omenjenega sistema in so omogočene pri vsaki točki dnevnega reda posebej.

1. Urniki uporabe:
Enaka prošnja je bila poslana s strani svetnika na e-naslov sodelavke v Oddelku za družbene dejavnosti Vilmo Zupančič dne, 10. 12. 2014. Prošnja je bila posredovana Oddelku za splošne in pravne zadeve, ki je svetniku dne 11. 12. 2014 posredoval naslednji odgovor:

»Obveščamo vas, da Občina Brežice ne zbira podatkov, oziroma ne vodi evidenc o urnikih uporabnikov posameznih športnih in drugih objektov, ki so predani v upravljanje posameznim zavodom, zato vam želenih podatkov ne moremo posredovati.
Posredovanje podatkov sicer ureja 72. člen Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Brežice, ki določa:
da ima član sveta pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja funkcije. Vpogled dovoli direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, dovoljenje oz. sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
Kot je že napisano zgoraj, Občina Brežice z zahtevanimi podatki ne razpolaga, zato niti ni možno odločati o dovolitvi vpogleda.
Z želenimi podatki razpolagajo posamezni upravljavci športnih objektov.«

V tem odgovoru na zahtevo svetnika dodajamo še, da občinska uprava navedenih podatkov ne potrebuje za pripravo analiz in predlogov, zato navedenih podatkov ni in tudi v bodoče ne bo zbirala.

2. Prehod ogrevanja na drva vseh objektov v lasti Občine Brežice:
Občina Brežice že od leta 2008 za objekte, v katerih se izvajajo redne dejavnosti, vodi energetsko knjigovodstvo. Tako pridobljeni podatki služijo Občini Brežice za izvajanje potrebnih ukrepov v zvezi z zniževanjem fiksnih materialnih stroškov poslovanja zavodov (preračunano na m2 površin). Pri izgradnji vseh novih objektov ali rekonstrukcijah starih, sledimo tudi cilju energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). O primernosti energenta za ogrevanje se odloča na podlagi predlogov projektantov. Pri izboru ustreznega energenta za ogrevanje iz OVE je potrebno upoštevati tudi kadrovske možnosti posameznega upravljavca objekta, kakor tudi prostorske možnosti, ki jih objekti imajo. Vsi na novo zgrajeni objekti so energetsko varčni, ravno tako tudi vsi rekonstruirani objekti. Najbolj energetsko potratni objekti, za katere ni bila planirana celovita rekonstrukcija, so bili energetsko sanirani s pomočjo pridobitve EU sredstev na dveh razpisih v letu 2013 in 2014. Kot najprimernejši energent za javne objekte se tako ne izkazuje lesna biomasa, temveč druge oblike oz. viri energije, kot npr. vgradnja TČ (bodisi zrak-voda, voda-voda, zemeljski kolektor ali geosonda). V primeru prehoda ogrevanja na lesno biomaso je potrebno upoštevati, da bi bilo potrebno skoraj pri vseh objektih dograditi potrebne zalogovnike ali cele kotlovnice, da bi imeli upravljavci precej dela s sprotnim naročanjem biomase, čiščenjem peči in odlaganjem pepela, vprašanje pa je tudi kakovost lesene biomase, ki bi jo posamezni zavod naročal. Zaradi navedenega prehod ogrevanja na lesno biomaso ni nujno najboljša izbira energenta za ogrevanje. Tudi ni primerna rešitev za vse vrste objektov in za vse lokacije. V predlogu Odloka o proračunu Občine Brežice za 2015 je tako predvidena ureditev kotlovnice na OŠ Velika Dolina, kjer je kot glavni vir energije za ogrevanje predvidena TČ zrak – voda. UNP bo v nadaljevanju kot vir energije za ogrevanje predviden le za izjemno nizke temperature. V kolikor bo višina sredstev v proračunu za 2015 dopuščala, načrtujemo tudi pridobitev projektne dokumentacije za spremembo energenta za ogrevanje OŠ Pišece. Predvidevamo, da bi na OŠ Pišece uredili kotlovnico na lesno biomaso, kot predlaga svetnik.
3. Čim prejšnja ukinitev ZŠB in ZPTM Brežice:
Svetnik v obrazložitvi navaja, da so tudi na občini zaposleni ljudje, ki naj bi skrbeli za razvoj področij, ki jih pokrivata zavoda, zato je potrebno delo na teh področjih optimizirati, poenostaviti organiziranost in s tem zmanjšati stroške delovanja, predvsem pa učinkovitost.

Sporočamo, da so na Občini Brežice že sedaj zaposleni le tisti, ki jih občina Brežice nujno potrebuje za izvajanje nalog, ki jih v skladu z veljavnimi predpisi izvaja lokalna skupnost, ravno tako velja tudi za zavode, katerih ustanoviteljica je. Zaposleni v upravi že sedaj skrbijo za razvoj področij, saj zaposleni v obeh zavodih izvajajo predvsem operativne naloge, ki so bile opredeljene v strateških dokumentih, posledično pa v odlokih o ustanovitvi zavodov. Seveda občinska uprava sodeluje z vodstvi obeh zavodov tudi pri oblikovanju razvoja dejavnosti, ki jih zavoda pokrivata, saj njihovi predlogi izhajajo iz povsem praktičnih izkušenj. Na podlagi česa svetnik sklepa, da delo občinske uprave in obeh zavodov ni učinkovito, ni zapisal. Tudi nam ni znano, kaj kompliciranega je v sedanji organiziranosti, oz. v čem bi bila organiziranost v obliki občinskega podjetja manj komplicirana od sedanje. Zavodom Občina Brežice zagotavlja sredstva le za plače tistih zaposlenih, ki izvajajo naloge opredeljene v aktih o ustanovitvi kot javno službo ter temu ustrezen del materialnih stroškov. Navedeno velja tudi za ZPTM Brežice. ZPTM Brežice je imel na dan, 1. 10. 2014, zaposlenih skupaj 19,20 oseb, od katerih se iz proračuna zagotavljajo sredstva za 10,375 oseb, 3,825 oseb imajo zaposlenih preko javnih del, za plačilo ostalih zaposlenih zavod pridobiva sredstva preko projektov na različnih razpisih in iz tržne dejavnosti (5 oseb).

Za delovanje zavoda za šport Brežice pa Občina Brežice že v skladu s sedaj veljavnim odlokom ne zagotavlja sredstev za plače in druge osebne prejemke zaposlenih ter materialne stroške, saj posluje po principu tržne dejavnosti (razen prevozi otrok s posebnimi potrebami in šolska športna tekmovanja). V danem primeru to pomeni, da mora zavod vse stroške upravljanja objektov vkalkulirati v strošek oddaje prostorov v najem oz. uporabo, oz. svojih storitev. Občina Brežice torej že ima ustanovljeno »podjetje«, ki v celoti svoj prihodek pridobiva na trgu (razen prevozi in ŠŠT). Vendar pa velja ugotoviti, da je svetnik pri svojih razmišljanjih v koliziji sam s sabo, saj na eni strani ocenjuje delovanje zavoda kot nepotreben strošek, na drugi strani pa bi ustanavljal podjetje, ki bo ravno tako kot zavod, moralo v cene najema/oddaje oz. prodaje svojih storitev vračunati vse stroške poslovanja, ki bi ravno tako, če ne še v večji meri (odvisno od cen), terjali določeno količino sredstev za izvedbo tistih programov, ki so izbrani na javnih razpisih, iz proračuna občine, oz. za izvajanje tistih nalog, za katere bi bila izkazana potreba (kot npr. izvedba šolskih športnih tekmovanj, prevozi otrok s posebnimi potrebami v OŠ, delovanje TIC, izvedba občinskih promocijskih kulturnih prireditev, organizacija programov za mlade, organizacija obrtno podjetniškega sejma,….).

Ustanovitev novega podjetja, ki bo svoj prihodek pridobivalo na trgu, tako ni nič novega, saj ga(ju/jih) že imamo, ob tem pa velja poudariti, da ima na delovanje zavoda ustanovitelj bistveno večji vpliv kot na delovanje podjetja. V kolikor svetnik pričakuje, da se bodo cene storitev, ki jih ponujajo na trgu z ukinitvijo zavodov in ustanovitvijo podjetja znižale (kot npr. cena najema telovadnice na 1,6 EUR/uro), se moti. Znižanje potrebnih sredstev za posamezno področje dela je tako možno le z zmanjšanjem obsega programov, za katere se lokalna skupnost odloča, da jih bo podprla skladno s postavljenimi cilji za posamezno področje dela. Znižati sredstva za plačilo uporabe objektov ali sredstev za promocijo turizma, podjetništva,… s strani občinskega proračuna je tako možno le v primeru, da zmanjšamo obseg (števila ur) izbranih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna občine.

V nadaljevanju svetnik govori o tem, da bi moral vizijo in konkretne standardne aktivnosti na področju športa - politiko, podrobno določiti občinski svet, ki bi ga pripravil župan z občinsko upravo in o katerem bo razpravljal in na koncu potrdil OS. Pravi, da za to ne potrebujemo nobenega Zavoda za šport in da je itak veliko preveč zaposlenih v občini na občinskem proračunu.
Iz dane navedbe je razbrati, da svetnik zelo slabo pozna veljavne dokumente na področju športa, in je v svoji stari maniri, ki je poznana že izpred osmih let, žaljiv do dela občinske uprave. Kaj in koliko dela uprava, v tem odgovoru ne bo zapisano, saj bi bil odgovor predolg. Vsekakor pa je potrebno svetnika seznaniti, da Zavod za šport ni bil ustanovljen za pripravo občinske politike na področju športa (čeprav je vsak predlog, ki ga na to temo poda več kot dobrodošel), temveč predvsem za ustrezno upravljanje z večjimi športnimi objekti v občini, katerih vrednost je nekaj milijonska. Njegova naloga je tudi ustrezna koordinacija pri uporabi objektov, nadzor nad uporabo, vzdrževanje, povezovanje s turističnimi ponudniki, izvajanje šolskih športnih tekmovanj, servis izvajalcem športa, razvoj novih produktov,…. Od menedžmenta je odvisna uspešnost realizacije nalog, ki jih ima, in če bo ocena delovanja neke inštitucije dobra ali slaba, ali bo zavod uspešen ali manj uspešen. Če nismo zadovoljni z izvajanjem nalog, ki so poverjene nekemu zavodu, ni potrebno posegati po tako drastičnih ukrepih, kot je ukinjanje subjekta. Potrebni ukrepi so največkrat bistveno enostavnejši in jih lahko ustanovitelj uporabi praviloma vsakih 5 let (imenovanje direktorja in predstavnikov ustanovitelja v svete zavodov). In takrat se izkaže prava volja oz. dejanska potreba po spremembah.

Če pa se vrnemo k sprejemu ustrezne strategije za področje športa, naj svetnika seznanimo, da jo Občina Brežice ima. Uprava je za to področje konec devetdesetih let pripravila »Program športa v Občini Brežice« na podlagi takrat veljavnega Nacionalnega programa športa, ki ga je potrdil takratni občinski svet (O. Brežice je bila takrat prva občina, ki je na OS sprejela takšen program). Takrat je bil ustanovljen tudi občinski strokovni svet za šport, ki vse od začetka ustanovitve, vsako leto pred objavo razpisa za področje športa, obravnava letni program športa, ki ga pripravi uprava na podlagi krovnega dokumenta (Programa športa) in na podlagi razpoložljivih sredstev v proračunu občine. Povedati je potrebno, da med športnimi društvi do letošnjega leta ni bilo zaznati vse splošnega nezadovoljstva in ocene, da je politika za to področje neustrezna. Vse pobude in predloge izvajalcev v upravi spremljamo in skladno s tem prilagajamo ter popravljamo podlage v okviru proračunskih možnosti, zakonskih določil in v okviru pristojnosti. Ugotavljamo tudi, da svetnik vse do uvedbe plačila uporabe telovadnice na OŠ Pišece, nikoli ni kritiziral občinske politike na tem področju. Od določitve cene uporabe telovadnice pa je v preteklih dveh letih kot občan, sedaj pa tudi v funkciji svetnika, ocenil področje kot neustrezno urejeno. Sporočamo, da drugih podobnih pripomb s strani uporabnikov, nismo prejeli. Razumemo pa željo vsakega uporabnika, da bi za uporabo objekta plačal čim manj, oz. po možnosti nič, in temu ne nasprotujemo. Žal pa razpoložljiva proračunska sredstva za enkrat takšnega ukrepa ne omogočajo.

Na koncu sporočamo, da bomo v upravi v letošnjem letu pristopili k pripravi novega programa – strategije na področju športa (kar je bilo zapisano že v odgovoru svetniku iz 2. seje), saj je bil v letu 2014 sprejet nov Nacionalni program športa in izvedbeni načrt. Počakati moramo še na spremembo Zakona o športu. Dokument bo, tako kot predlaga svetnik, posredovan v obravnavo in sprejem na OS. Ta bo v nadaljevanju podlaga za vse nadaljnje aktivnosti na tem področju.

Merili za sestavo Nadzornega odbora Občine Brežice (v nadaljevanju NO) sta bili strokovnost in neodvisnost, saj je le tako mogoč nadzor nad delom občinske uprave, župana, krajevnih skupnosti, javnih zavodov… Glede na to, da je za sprejem Sklepa o imenovanju članov NO potrebna večina članov občinskega sveta, je bilo pred oblikovanjem predloga opravljenih nekaj posvetovanj z najmočnejšimi svetniškimi skupinami o sestavi NO. NO tako med drugim sestavljata: Maksimiljana Stanič in Franja Žokalj, ki sta že doslej korektno in strokovno opravljali to funkcijo ter ju ni mogoče pripisati nobeni politični opciji. V pogovoru z najmočnejšimi svetniškimi skupinami (SDS, SMC, Lista Sonce in DeSUS) je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na svoji seji, izmed štirih predlogov oblikovala končni predlog gradiva za sejo Občinskega sveta. Tako je sestava NO bila poleg že omenjenih dveh Maksimiljane Stanič in Franje Žokalj, dopolnjena še z Draženom Levojevićem, Petrijo Stojanovič Škul in Stanetom Ilcem mlajšim. Predlagan sklep je bil na seji Občinskega sveta tudi potrjen z veliko večino članov občinskega sveta, ki so prepoznali v predlogu strokovne in neodvisne ljudi, ki bodo svoje v okviru svoje funkcije nepristransko opravljali nadzor, v skladu s svojim programom.

Lastnik bivšega doma upokojencev v Brežicah je Republika Slovenija, upravljavec pa za enkrat še vedno Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Občina ni ne lastnica ne solastnica nepremičnine, z RS, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pa potekajo dogovori o brezplačnem prenosu v last Občine Brežice. Dogovori potekajo v smeri, da občina brezplačno pridobi nepremičnino za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu. Z ministrstvom smo uskladili pogodbo s katero občina v last dobi celotno nepremičnino, najnižje nadstropje nameni delovanju Varstvenega delovnega centra Krško Leskovec - enota Brežice, preostali del pa za delovanje dejavnosti, ki jih občina opravlja po svoji osnovni funkciji. Namenila jih bo socialno ogroženim občanom, prostorom za delovanje neprofitnih društev, ki delujejo v javnem interesu in prostorom za opravljanje lokalnih zadev javnega pomena – dejavnosti gospodarskih javnih služb.
Lastnik in upravljavec bivšega Dijaškega doma v Brežicah je Občina Brežice. Na njegovi lokaciji je bila predvidena izgradnja potrebnih prostorov za potrebe Fakultete za turizem. Občina Brežice je v preteklih letih že izdelala projektno dokumentacijo za delno rekonstrukcijo, rušitev in izgradnjo prostorov. Do realizacije projekta še ni prišlo, saj za enkrat ni bilo možno na nobenem razpisu pridobiti vsaj del potrebnih sredstev za sofinanciranje investicije, lastnih sredstev za izvedbo investicije pa tudi ni bilo možno zagotoviti v proračunih občine v pretekih letih. Bo pa potrebno investicijo izpeljati do 2017, ko bo morala Fakulteta za turizem ponovno akreditirati študijske programe na NAKVIS-u. Eden od pogojev za akreditacijo so tudi zagotovljeni ustrezni prostori za izvajanje teh programov. Ureditev prostorov za delovanje fakultete je ena od obvez, ki jih mora po sklepu OS in sklenjeni pogodbi z Univerzo v Mariboru, izpolniti Občina Brežice.

Zapisnike sej sveta opredeljuje 68. člen Poslovnika, ki med drugim določa, da se pri posamezni točki navedejo imena razpravljavcev, predlogi sklepov, izidi glasovanja o posameznih predlogih in sklepih ter povzetek predlogov članov pri obravnavi v prvem branju. Zapisniki sej Občinskega sveta Občine Brežice so tako pripravljeni v skladu z določbami Poslovnika, ki je bil pripravljen na podlagi osnutka poslovnika, ki ga je pripravila Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in je pred sprejetjem tudi pregledala in potrdila Poslovnik.