ustno in iz pisne priloge:
1. V letošnjem juliju smo bili priča prometne nesreče s smrtnim izidom na križišču LC 191142 in t.i. »piste« v lasti MORS-a, med naseljema Črešnjice in Hrastje pri Cerkljah. Od tedaj do danes sem bil obveščen še o dveh dodatnih »izjemno kočljivih« srečanjih na tem istem križišču, na srečo brez kakršnihkoli posledic. Večina uporabnikov steze, ki jo upravljata AMD Gaj in AŠ 2005, ni iz lokalnega okolja in ne pozna prometnega režima v tem križišču. V izogib podobnim tragičnim nesrečam pozivam Občino Brežice, da se sestane s predstavniki MORS-a in AŠ 2005, da najdejo možne varnostne rešitve in jih v najkrajšem možnem roku tudi implementirajo. V preteklem tednu je predsednik AŠ 2005 predstavil aktivnosti v zvezi s stezo v Gaju na izredni seji KS Cerklje ob Krki. Opozoril sem ga na omenjeno problematiko. Strinja se, da je zadevo potrebno urgentno urediti, saj dve vrsti avtomobilskih pnevmatik, ki so bile postavljene cca. tri tedne po nesreči, ne zagotavljajo potrebne varnosti. Pobuda gre v smeri, da se Občina Brežice, AŠ 2005 in MORS sestanejo in zadevo preverijo ter če je potrebno, da se posvetujejo tudi s prometnimi strokovnjaki, da vidijo možnosti za vzpostavitev višje prometne varnosti za vse udeležence.
2. Na pretekli seji je bila izpostavljeno slabo stanje lesenega mostu čez reko Krko v Cerkljah ob Krki. Kritike na račun le-tega s strani tamkajšnjih prebivalcev še kar ne pojenjajo, saj je kljub temu, da je bil pet dni v juliju in nato še dva dni na začetku avgusta zaradi sanacije zaprt, njegovo stanje še vedno skrb vzbujajoče. Delavci CGP-ja so sicer zamenjali del poškodovanih deščic na mostu, a so to naredili zelo površno, saj je na mostu še vedno kar nekaj lukenj. Še večji problem pa so nekaj časa predstavljali žeblji, zaradi katerih naj bi si nekateri takoj po ponovnem odprtju celo predrli pnevmatike na avtomobilu. Problem je tudi ograja, ki je na določenih mestih še vedno poškodovana in le za silo sanirana. Most po »sanaciji« ni nič kaj v boljšem stanju kot pred njo, verjetno celo v slabšem. Marsikdo se sprašuje, kje je bil tukaj nadzornik, ko se je most obnavljal, in kako so ga lahko v takem stanju sploh ponovno odprli. Občinske službe naprošam, naj še enkrat preučijo stanje mostu in poskrbijo, da bo saniran tako, kot je treba, četudi bo zaprt dlje časa. Izpostavljam predvsem vprašanje nadzora opravljenih del.
3. Leseni most na Borštu se vse bolj poseda, a se čez njega še vedno peljejo predvsem avtomobili, čeprav z obeh strani mostu že skoraj dva meseca stojita prometna znaka, ki vsem motornim vozilom prepovedujeta vožnjo po njem. Verjamem, da večina znakov sploh ne opazi, če pa že, jih pa ne upošteva. Občino pozivam, naj tudi v tem primeru nekaj ukrene, da se ne bi slučajno pripetila kakšna nesreča. V premislek kaj je tu še mogoče storiti.
4. Prebivalci Župeče vasi imajo ob Krki precej veliko travnato površino (javno dobro), ki jo domačini imenujejo "gmajna", ki jo že leta redno vzdržujejo. Postavljena so tudi igrala ter rekviziti za nogomet in odbojko. Tako se domačini v poletnih mesecih kopajo v Krki, otroci pa lahko uporabljajo omenjene naprave. V lanskem in tudi v letošnjem letu pa so poletne mesece na gmajni ob Krki preživljali Romi, in to na takšen način, da so se z osebnimi vozili in kombiji pripeljali kar po gmajni do Krke, na travo položili svoje jogije, ostanke hrane in druge odpadke metali kar v Krko ali koruzo. Brez dovoljenja so uporabljali čolne domačinov, verbalno grozili domačinom, naj se umaknejo, saj da oni tukaj lovijo ribe ipd. Takšnega početja domačini nikakor ne bomo več tolerirali, saj se v poletnih mesecih predvsem družine z otroki ne upajo več na Krko. Poleg tega pa je z gmajne odprt pogled na domačije in vrtove in s tem priložnost za tatvine, in so to poletje bili opaženi kombiji, ko so ob 23.uri zapuščali gmajno. Vaščani so nekajkrat klicali na policijo, ki je sicer prišla, a so bili nemočni, saj jim dostopa do voda - reke Krke - ne smejo in ne morejo prepovedati. Edino, kar je nedovoljeno, je vožnja po omenjeni gmajni oz. po travnatih površinah, kjer ni nobene javne poti. Ovir oz. rampe pa ni dovoljeno postaviti. Policija je Rome na licu mesta sicer opozorila, naj umaknejo svoja vozila z gmajne, saj vožnja tam ni dovoljena. Ti so to v tistem trenutku sicer upoštevali, a ko so policisti odšli, so svoja vozila ponovno pripeljali nazaj. Vaščani želijo tablo za prepoved vožnje s pripisom "Dovoljeno za lastnike in najemnike zemljišč", kakršna je v Cerkljah. Pred leti so pri kopališču v Cerkljah imeli enake težave, sedaj je situacija boljša. Ker je situacija v Župeči vasi podobna predlagajo postavitev dveh takšnih tabel. Prvo na poti do Krke sredi Župeče vasi (Zorič Stanko), drugo pa v Cerkljah (Drežnjak Ivan), od koder je prav tako možen dostop do gmajne mimo vseh njiv in travnikov, ki so v lasti vaščanov.
Odgovor na pobudo/vprašanje
Župan – odgovor:
Glede Gaja bi moral AŠ 2005 urediti te stvari in ob tem me preseneča, kdo jim je dal dovoljenje, da ob tem ni bilo potrebno urediti križišča in poskrbeti za varnost. Predsednika AŠ 2005 bomo poklicali in se z njim tudi pogovorili. Pozvali smo jih, da pripravijo program prireditev in da jih damo na občinski svet. Ena od osnov je, da bi moral za prireditve na mobikrogu pridobiti soglasja občine oz. lokalne skupnosti. Zaenkrat smo jih pozvali, da nam pripravijo celoletni program. Občinski svet mora to potrditi, saj je neodgovorno, da to prenašajo na župana ali občinsko upravo.
Kar se tiče mostu, ne morem reči, da gre za nekvalitetno delo. Most je bil saniran pred 10-imi leti. Vemo, da leseni mostovi ob obremenitvah, ki jih imamo, ne zdržijo leta in leta, zato bo most potrebno sanirati. Sanacija bo izjemno draga, cca 150.000 EUR. Razmisliti bo potrebno kako ponovno sanirati. Vedeti je potrebno, da pri vseh teh traktorjih in ostalih pripomočkih, da se leseni mostovi hitreje uničijo.
Glede romske problematike bomo videli kaj lahko naredimo. Vemo, da je kar precej problematična. Za table bomo videli, če lahko še kaj naredimo tam. Bomo pozvali tudi krajevno skupnost, da podajo svoje konkretne predloge.
1. O nesreči smo bili obveščeni tudi s strani Policije, ki je predlagala postavitev dodatne vertikalne in horizontalne signalizacije. Prav tako se je na nas obrnila Javna agencija Agencija RS za varnost prometa, ki bi nam rada predstavila ugotovitve iz omenjene prometne nesreče. V prvi polovici oktobra se bomo sestali z omenjeno agencijo in se dogovorili o potrebnih ukrepih.
2. Most v tem času ni bil saniran ampak so se opravljala vzdrževalna dela. V okviru rednih vzdrževalnih del je bil popravljen parket mostu in dodatno pritrjena ograja. Poškodbe vozišča oz. parketa so posledica suše v poletnih mesecih zaradi narave lesa. Trenutno se most redno pregleduje. V krajšem času bo potreben tudi večje obnove, za kar je potrebno zagotoviti sredstva v naslednjih proračunih.
3. Podobno kot na mostu v Cerkljah se je tudi na Borštu popravil parket na vozišču in pritrdila ograja. Most je prevozen z omejitvijo skupne mase na 1,5 t. Prav tako se tudi ta most redno pregleduje in vzdržuje.
4. Kar se tiče groženj, odtujitve čolnov ter tatvin kmetijskih pridelkov je za to pristojna Policija. Občina lahko po dogovoru s krajevno skupnostjo na javnih poteh postavi prometno signalizacijo, ki prepoveduje vožnjo oz. jo dovoljuje le npr. lastnikom, najemnikom….Občina pa nima drugih pristojnosti kot npr. prepoved zadrževanja za določene osebe, saj gre za javno dobro, ki ga lahko pod enakimi pogoji uporabljajo vsi.
Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec